… le kam se mu mudi?
Res je! Že smo 9. marca. Si praznovala včerajšnji praznik žena? Te je tvoj dragi presenetil ali ti je kar kupil rožico in »opravil« dolžnost ob 8. marcu?
Mene je presenetil in mi voščil praznik s šopkom zvončkov, ki jih je nabral na jutranji rekreaciji z našim Reksom. (Reks je naš nemški ovčar)
Veliko vas mi pravi, da se že dolgo nisem oglasila, kdaj bom napisala nov članek? Hvaležna sem, da mi sledite.
Pišem o vsem, kar se mi dogaja, pišem po notranjem navdihu iz srca takrat, ko začutim.
V februarju se mi je zgodilo veliko stvari. Z možem sva bila na Valentinovem plesnem vikendu v Olimijah – Čudovito!!! Opravila sem devetdnevno razstrupljanje – zelo priporočam vsem, ki želijo narediti nekaj dobrega zase. Prvič sem bila na jogi – hvaležna Saši, ki nas je tako lepo vodila. Organizirala srečanje 35. obletnice OŠ – bilo je nepozabno.
O vsem tem bom več napisala v aprilu. Zakaj šele takrat?
Vse bližje in bližje je moje srečanje z Abrahamom. » Ja in?« bo marsikatera rekla. Smo si različni. Različno stvari jemljemo in različno se nas dotaknejo. Mene grabi panika! Že od začetka februarja sem živčna in raztresena. »Saj ni nič takega« mi pravijo 50 letniki. »Verjamem.« »Pa kaj pol, kaj zganjaš paniko?« To,… se ne da napisat, povedat, to moraš doživet. Vsako desetletje prinese nekaj s seboj. Sem pač takšna, da o stvareh veliko premišljujem. Potolaži me moj mož, ki pravi: »veseli se, poglej kaj vse si naredila v teh 50 –tih letih«. Ne bom več dramatizirala!
Bliža se moj praznik, moje praznovanje. Priprave so v teku. Polno sem zaposlena s peko slaščic in ostalo pripravo. Ko bo vse za menoj, in bom vesela Abrahamka, se bom lažje poglobila vase in s tabo delila svoje izkušnje.
Kako pa se tebe dotaknejo prelomnice v tvojem življenju? Pustiš, da gre vse mimo, ali dovoliš da se te dotaknejo?
Uživaj v pomladi!
