Štiri leta je minilo, od kar sem se opogumila in začela pisati blog. Res je, da zadnje leto nisem veliko napisala, verjetno je tako prav. Vse kar se mi dogaja v življenju vedno vzamem, da je tako prav. Kaj pa vem, ko prestopiš prag Abrahama, se človek šele zaveda življenja, da je minljivo, da smo tukaj le za nekaj časa,… kot, da smo na dopustu, ki ga bo enkrat konec in potem gremo domov. Domov? Kje pa je moj dom?
Se tudi ti sprašuješ, doživljaš, razumeš, iščeš… kaj je to življenje… Mladost je norost in prav je tako,… modrost življenja pa začutiš v drugi polovici prehojene življenjske poti. Leto 2024 je že kar dobro zakorakalo v svojo pot, le kaj nam bo prineslo? Naše življenje je dragoceno, ne živi ga iz dneva v dan… Vabim te, da se mi pridružiš in ga živiš drugače… naj to postane tvoj način življenja, tako kot poje Andrej Šifrer: ” kdaj si zadnjič naredil nekaj prvič”… Šele drugi mesec tega leta je, jaz pa sem že popisala veliko strani svojega dnevnika kaj vse sem počela prvič…potovanje in življenje v Avstraliji, plavanje v Pacifiku, od blizu doživela kenguruje, koale, pričakala novo leto v Sydneyu pod znamenitim mostom v družbi veličastnega ognjemeta,… Doma pa sem se prvič udeležila pustnega rajanja od kar sem zapustila osnovnošolske klopi. Vem, da je leto še dolgo in zato bom imela še veliko priložnosti.
Vabim te, da tudi ti stopiš na to pot…PRVIČ… vredno je, dodati življenju smisel!
