Si kdaj razmišljala o tem? Si si sploh upala pomisliti? Saj vem, si takšna kot smo večina. Najprej so otroci, potem mož-partner, pa služba in gospodinjska opravila, starši, na koncu pa moraš ustreči še vsem, ki pridejo mimo. Kar naenkrat je večer in utrujena padeš v posteljo. »Saj bom jutri.« Iz dneva v dan, iz leta v leto. Moj prijatelj Tomislav pravi, da besedna zveza »saj bom« oz. »saj bo« v vesolju ne obstaja. »Saj bom« je časovno nedefinirano in se zato tudi nikoli ne uresniči. Vedno si moraš reči: »bom naredila.«

Zase lahko rečem, da nisem nikoli živela po načelu »saj bom«. Kdor me pozna, ve, da si postavim cilj in migam – težim toliko časa dokler ga ne realiziram (naj si bo pri urejanju doma in okolice ali v službi). Veliko veliko pa se moram še naučiti, predvsem kako postaviti sebe na prvo mesto. Sem kristjanka in sem dolgo živela v prepričanju, da če najprej poskrbiš zase, torej sem jaz na prvem mestu, da je to »greh« oz. da sem preveč egoistična. Skozi prehojena leta so mi na pot prišli različni ljudje, ki so me poučili drugače. Danes vem, da moram biti jaz na prvem mestu, saj le če bom zdrava, vesela, zadovoljna sama s seboj, bom tudi dobra žena, mama, prijateljica, sodelavka,…

Zadnjih 5 let se zato redno 2x letno odločim in zavestno vložim čas in denar vase. Ja prav si prebrala. Na začetku leta in v jeseni je 9 dni čisto mojih. Ne, ne grem na dopust 😄 (tako samozavestna še nisem)! Privoščim si program, ki mi da potreben zagon, mi pomaga izboljšati kakovost življenja in me popelje do dobre kondicije, ki jo bom potrebovala čez celo leto. Predstavljaj si 9 dni crkljanja, 9 dni razvajanja. Pa ne s čokolado in piškoti.

Vsi vemo in vse bolj se govori, kako zelo pomembno je očistiti telo navznoter. Danes je moj prvi dan. Vesela sem! Veselim pa se tudi zato, ker se mi je pridružila hčerka. Ponosna sem nanjo, saj je še najstnica, ki je v lanskem letu prebolela raka – Hodgkinov limfom in se zaveda, kako zelo pomembno je, da si telo očisti sploh pa po zdravljenju s kemoterapijo in obsevanji.

Vsak dan bom napisala najina opazovanja in občutke.

Vabim te, da nama slediš.

Prvi dan je za nama

Čudovito! Zbudila sem se, ura je 5.30. Naspana, spočita, zadovoljna. Prvi dan je za mano.

Sem jutranji tip človeka, tako kot pravi tisti rek: »rana ura zlata ura« Dan se zame začne ob 5.30 in se konča ob 22h, ko grem spat.

Preteklo leto je bilo zelo naporno. 24.11.2020 se je zaključilo hčerkino zdravljenje. Dolgih sedem mesecev ves čas pod adrenalinom kako bo? Adrenalin me je držal pokonci. Sreda 25.11.20. sem se zjutraj zbudila s čudnim občutkom, saj nisem mogla verjeti, da je res vsega konec. Konec vsakodnevnih poti v Ljubljano, čakanja, iskanja spodbudnih besed…Hčerka je ozdravela! Zmagali smo! Tisto sredo mi je odpovedalo vse. Ležala sem na kavču, noge me niso držale. Prijateljice so me opominjale »pazi nase« sedaj si ti na vrsti, spočij se, da ne bo prišlo vse za tabo. Vsega tega sem se zavedala. Veliko sem hodila, to sem najlažje naredila zase. Pa vendar je vseeno vse prišlo za mano. Vsak dan sem po malem pešala. Opustila sem jutranjo jogo. Opravila sem le najnujnejša opravila za službo, gospodinjstvo. Več nisem zmogla. Čutila sem kako mi pešajo moči. Volje ni bilo prave. Enostavno nisem se mogla zložit skupaj. V tem težkem letu mi je napredovala tudi parodontoza, tako da sem kar pogosto hodila na Stomatološko kliniko. Živela sem iz dneva v dan. Pred vrati so bili Božični prazniki, ki pa se jih nisem tako veselila kot po navadi. Za Božič je bil še mož covid19 pozitiven. Nisem zmogla več. Prve dni smo ga izolirali, vendar se nisem držala strogo pravil (kot poleti, ko sta bila fanta pozitivna), saj mi je bilo že vseeno, tudi če sama zbolim. Znaki kot je zelo spremenjen glas, glavobol, kašelj, utrujenost, vendar brez vročine, so se mi pojavili pred silvestrovim. Sledila je izolacija. Novo leto smo pričakali doma v krogu družine. Lepo nam je bilo! Igrali smo se monopoli, pričakali polnoč in skupaj nazdravili Novemu letu, za katerega verjamemo, da bo boljše od preteklega. Novo leto sem začela v postelji. Poleglo me je, ne vem, če korona ali utrujenost celega leta. Nisem mogla vstati. Nisem si bila podobna. Prve štiri dni sem preležala. Mož me je spodbujal: »vstani, naredi nekaj zase.« Opustila sem vse, jutranjo jogo, skrb za dobro prehrano, zaradi izolacije tudi hojo. Nič! Veš kaj se pravi Nič. Hčerka je ves čas navijala, »kdaj bova začeli s programom. «. Želja je volje ni. Nisem si podobna. Prisilila sem se tudi zaradi nje.

Danes pa se zbudim ob 5.30, končnoooo!😃 zopet postajam jaz. Dan sem začela z jogo, pozajtrkovala, spekla kruh in ob 8h začela službo. Kako sem vesela! Že moj prvi dan se počutim odlično.

Jutri je nov dan.😍

Drugi dan

Najtežji je drugi dan, saj že veš kaj te čaka. Ponoviš prvi dan. Pri čiščenju telesa sta najbolj pomembna prva dva dni, saj zaužiješ zelo veliko tekočine in manj hrane. Kot sem že včeraj napisala, sem dan začela zelo zgodaj. Jutranja joga mi je pognala kri po žilah in me napolnila z močjo. Čez dan sem bila zelo aktivna, službeno, gospodinjska opravila in še si vzela čas ter prehodila 6 km. Zvečer potegnem črto – zelo zadovoljna. Hčerka je izbrala vadbo s sobnim kolesom in popoldneve posvetila peki peciva. Zanimivo kajne, kljub temu, da jih ni poskusila. »Kako to, da si se lotila peč?« sem jo vprašala. »Mama, malček pa moram razvajati najine moške«.😀 Vesela sem zanjo, saj prav žari.

Tretji dan

Tretji dan je že lažji, poleg ustaljenega programa, si lahko zbereš obrok s 600 kalorijami. Hčerka nam je pripravila odlično kosilo. Občutek imam, da bo dobila posebno voljo za kuhinjo. Saj je kuhala in pekla tudi sedaj, vendar sem jo morala prositi. Se še spomniš Šifrerjevih besed »kdaj si zadnjič naredil nekaj prvič«? Danes zjutraj sem prvič vadila »quigong« s starejšim sinom. Ponosna sem nanj, že tri leta vztrajno telovadi. Decembra 2020 je dobil svojo prvo diplomo kot »mojster quigonga«. Priznam, ko sem ga opazovala pri treningu, se mi ni zdelo nič posebnega. Danes sva skupaj vadila uro in pol, lepo počasi, umirjeni gibi (to mi paše, glede na moja leta😂), raztegnila sem celo telo. Kako sem bila utrujena. Ni mačji kašelj tale »quigong«. Popoldan sva s hčerko prehodili še 4 km. Dan je bil maksimalno zapolnjen. Ponosna sem na obe! Veseliva se že jutrišnjega dne.😍

Četrti dan

Dnevi kar bežijo, že je za nama četrti dan. Mogoče se sprašuješ zakaj s hčerko delava čiščenje s programom. Verjetno se strinjaš z menoj, da smo kar vsi narejeni takole, da se težko brcnemo v rit in se premaknemo naprej. Vsi vemo, da je najtežje telovaditi sam, zato se raje pridružimo kakšni telovadbi, fitnesu,…in čeprav se ti vsakokrat ne ljubi na trening greš zato, ker si plačala članarino. Najtežja služba je tista, kjer si sam svoj šef. Potrebna je velika samodisciplina, da narediš vsak dan tisto kar je potrebno. S tako samodisciplino se srečujejo tudi naši otroci, takoj ko zapustijo srednjo šolo in začnejo študij na fakulteti. V današnjem času korone, pa moramo biti kar vsi zelo lepo samodisciplinirani, saj se dan hitro obrne. Uskladiti službo, gospodinjstvo, šolo z otroci in še osebno telovadbo ni enostavno. Pozivam te, bodi pogumna, saj si steber in ugled družine. 🥰Poskrbi najprej zase, da boš dovolj močna, potrpežljiva, vztrajna in seveda tudi prijazna. Moj program mi v prvi vrsti daje moč, da lahko opravim vse naloge, ki si jih pripravim v mislih takoj zjutraj, ko se prebujam še v postelji. 9 dni discipline mi da motivacijo tudi za naprej. Zadovoljstvo je tisto, ki me spodbuja, da vztrajam, rezultati na koncu pa bodo velika nagrada. Povabim te, da se mi pridružiš. Piši mi, da ti predstavim korake in te popeljem skozi program.😉

Bodi pogumna!

Peti dan

Super! Prehodili sva že več kot polovico. Peti dan, zbujam se brez ure, spočita, energična, počutim se lažjo, imam veliko moči, volje. Naj se pohvalim😉, vsako jutro od 6h do 7h telovadim s sinom. Namen programa je tudi preobrazba oziroma spremenjen slog življenja. Pot je enostavna, saj so priložena navodila, da lažje slediš in veš kaj početi. 9 dni ni veliko, ko pa vidiš rezultate in si presenečena😯 ter zadovoljna, enostavno nadaljuješ način življenja, ki si ga živela teh 9 dni. Vse prijateljice, ki so se mi pridružile, so zelo zadovoljne. Pridi!😊

Šesti dan

Pričeli sva z zadnjo tretjino. Ozrem se nazaj in vidim, da je šlo vse zelo hitro. Danes sem se gibala še več kot včeraj, poleg 1 urne jutranje telovadbe, mi je uspelo z možem prehoditi še 9 km. Koliko se naredi, če imaš dan načrtovan, predvsem pa, če si zadovoljna sama s seboj. Nič te ne preganja (mislim na podzavest). Vsaj jaz sem takšna, da sem živčna, če vem, da bi mogla nekaj narediti, pa s tem odlašam. Sem ena tistih oseb, ki moram imeti vse popredalčkano. V življenju sem imela vedno polne roke dela (biti žena, mama, delo s tremi otroci, njihovi krožki, gospodinjstvo, služba, vrt, njiva, hiša,..), če sem hotela vse narediti, sem mogla biti zelo disciplinirana in karseda sproti delati stvari. Z leti se človek tega navadi, le da sem menda sedaj še bolj perfekcionist. Leta prinesejo svoje😉, ne naredim več toliko kot sem včasih, ne gre mi od rok vsak dan enako, zato se mi zdi še bolj pomembno, da sproti naredim vse tisto, kar si zjutraj postavim za cilj. Popolnoma se strinjam s Philipom Kapleauem, ki pravi: »Če vse kar počnemo, delamo s popolno predanostjo, svoje življenje osmislimo. Če delamo stvari površno, ga siromašimo.« Uživaj!😍

Sedmi dan

Še malo in sva na cilju. Zadovoljni sva obe. Počutje je odlično, telo se oblikuje, dobiva novo podobo,.. čutiva, da se je postavilo v ravnovesje. »Kako to veš?« boš rekla, …že od tretjega dne se zjutraj zbujava zgodaj brez ure. Program C9 je posebej zasnovan za vzpostavitev ravnovesja v telesu. Pomaga ti spremeniti in razviti svojo miselnost, da premagaš hrepenenje po sladki hrani in v življenje vključiš gibanje. Skozi devet dni razviješ zdrave navade, s katerimi boš zlahka nadaljevala tudi po končanem programu. C9 je vstopnica do spremembe življenjskega sloga.

Vabim te, da se mi pridružiš.😀

Osmi dan

Odlično! Z majhnimi koraki se daleč pride. Dan po dnevu enak in hkrati zelo drugačen. Skozi najino potovanje sva se korak za korakom znebili slabih navad in začeli sprejemati boljše odločitve. Veselje na obrazu hčerke mi je dalo še več spodbude. Še malo in sva na cilju. 😉

Deveti dan

In sva na cilju. Ponosna še posebej na hčerko. 17 letno dekle, ki življenje zajema z drugačno žlico kot njeni vrstniki. Čez noč se je spremenila v odraslo osebo s čisto drugačnim razmišljanjem. V mislih se ozrem nazaj in se sprehodim skozi posamezne dni. Prva dva dni pomenita poseben izziv, od tretjega do devetega dne pa se razvija posameznikova preobrazba. Počutiva se prenovljeni, močnejši in bolj energični. Vsaka od naju je zgubila 2,5 kg in v pasu 5 cm. Oblika telesa je čisto drugačna. Najvažnejše v življenju je, da si postavimo cilj in ga tudi dosežemo. Cilji morajo biti realni in dosegljivi. Ne pretiravaj v nobeni stvari. Jutri je nov dan, midve pa nadaljujeva po usklajenem ritmu. Naj zaključim z besedami Leva Nikolajeviča Tolstoja »Življenjski cilj vsakega posameznika je isti: napredovanje v dobrem«. Privošči si najboljše, postavi si cilj in napreduj v dobrem. Pridruži se naši ekipi😉 in uživaj v programu. Sprašuj me, rada ti bom pomagala. Piši mi😊

Morda ti bo všeč tudi: