»Odpri oči, neznano novo leto! Odpri oči, prijazno nas poglej! Postani naš prijatelj, novo leto! Daj nam roko in vodi nas naprej!« Svetlana Makarovič
Danes je leto dni odkar sem zbrala pogum in začela pisati. Hvala vsem, ki me berete! Hvala vsem, ki me spodbujate! Res je pred nami neznano leto, polno vprašanj in dvomov. Verjamem, da vsi hrepenimo po boljšem,…Kako lepe misli Svetlane Makarovič. V življenju kakršnem smo živeli, se nam je zdelo vse samoumevno. Danes, ko smo zaprti, ko se ne smemo družiti, veseliti, ko smo sosedje že tujci, danes cenimo vse tisto kar smo imeli. Ljudje smo žal tako narejeni, da se zavedamo kaj smo imeli šele takrat, ko tega ni več. Kako lepo je, ko človek hrepeni. Takrat si odprt in poln življenja. Kdaj si nazadnje hrepenela? Spomni se svojega otroštva, ozri se nazaj in začuti tisto hrepenenje. Hrepenenje po novem, po nečem, ki se ti zdi nedosegljivo. Ravno v tem je čar hrepenenja! Ob teh mislih se spomnim na svoje otroštvo. Še veš kako je bilo…majhna izbira… čokolada Životinjsko carstvo (ko smo zbirali sličice), bonboni KiKi, žvečilni gumi Bazuka, majhne lizike,.. Moj tata je bil šofer, zato je bil malo doma. Rad se nama je z bratom odkupil s kakšnim priboljškom, ki ga je kupil na poti v Avstriji-Milka čokolado, v Italiji-veliko liziko. Spomnim se tistega petka, ves dan sva ga z bratom čakala, saj nama je obljubil veliko liziko. Kako sva hrepenela, kako sva vriskala od veselja, ko je prišel domov. Draga moja prijateljica, kdaj si nazadnje hrepenela, še najdeš moč hrepenenja, si še upaš hrepeneti?
Naj zaključim z mislimi Georga Eliota: »Nikoli v svojem življenju ne smemo zavreči upanja in hrepenenja! Obstajajo namreč reči, o katerih vemo, da so lepe in dobre, in po njih moramo hrepeneti!«
Vse dobro!
