pa ne zaradi potresa. Že dolgo, res dolgo nisem nič napisala. Veliko razmišljam, kako naj napišem, kje naj začnem…srce želi,… misli, pravih, zbranih, povezanih pa ni.
Od kar se nisem oglasila, se je pri nas zgodilo veliko res veliko stvari,… preizkušenj…
4. maja 2020 ob 13h so se mi tla zatresla pod nogami, ustavilo se je bitje srca, solze so privrele na dan, sape ni bilo, tresla sem se od glave do pet. S hčerko sva bili na infekcijskem oddelku Pediatrične bolnice v Ljubljani, kjer so nama povedali, da nama ne morejo pomagati in naju pošiljajo na Onkološki oddelek, saj je moja deklica zbolela za eno od oblik raka – Hodgkinov limfom (rak bezgavk).
6. Julija je bil sin pozitiven na covid 19, mož je vmes zgubil službo. Nisem imela moči, nisem se mogla zbrati, preveč je bilo.
Leto 2020 je dolgo kot jara kača, nikakor mu ni konca. Težko leto za večino ljudi.
Za danes zaključim z mislimi Helen Keller:
»Življenje je izzivalna pustolovščina. Če se znamo soočiti s spremembami in se svobodnega duha spopadamo z usodo, smo NEPREMAGLJIVI!«
En velik objem do naslednjič!
